2. 3. 3 Ionske vezi

Ionska vez povezuje elemente, ki se močno razlikujejo v elektronegativnosti. Izrazita je, ko je razlika v elektronegativnosti večja kot 1,9. Pri nastanku vezi odvzame elektronegativnejši atom zunanje elektrone elektropozitivnejšemu. Prvi postane anion, drugi kation. Vezalna sila med atomoma izhaja iz privlačne elektrostatične sile.
Nastanek ionske vezi si ponazorimo na primeru litijevega fluorida LiF. Elektronska zgradba atomov litija in fluora v osnovnem stanju je:

Li: 1s2 2s1

F: 1s2 2s2 2p5

Elektronegativnost litija je 1, fluora pa 4,1. Tretji litijev elektron je zelo šibko vezan na jedro, zato mu ga fluor z lahkoto odvzame, ko se dovolj približata. Stanje 2s litija je sedaj prazno, fluor pa si v celoti zapolni drugo lupino in doseže zelo stabilno elektronsko konfiguracijo. Ker ima litij en elektron manj, je pozitiven - kation in fluor elektron več, zato je negativen - anion:

Li+: 1s2

F-: 1s2 2s2 2p6:

Nasprotna iona privlači elektrostatična sila. Elektrostatična sila okoli posameznega iona je krogelno simetrična, ni usmerjena in zato deluje v vse smeri enako močno. Običajno se združi veliko število litijevih in fluorjevih atomov v trdno snov. Zaradi vzajemnih privlačnih sil med nasprotnimi ioni in odbojnimi silami med istovrstnimi ioni, se ti urejeno razporedijo v kristalno mrežo. Pri ravnotežni razporeditvi so odbojne sile najmanjše, vezalna energija pa največja.